Kakšen je postopek - brat bi sestri izplačal znesek za hišo po dogovorjeni ceni, ki je zaenkrat še v lasti njune mame (onadva pa sta dediča), tako, da bi po njeni smrti lastništvo prešlo na njega. Kako narediti, da ni potem možno uveljavljati za nazaj kakšnih nujnih deležev ali kaj drugega?
Ali pa z darilno pogodbo mame direktno na sina ob plačilu kupnine sestri?
Kaj je možno ali bolje oz. bolj ustrezno?
Torej, kakšen je postopek oz. kdo mora biti še vpleten - odvetnik, notar?
Z izročilno pogodbo se lastništvo prenese že zdaj (ne po smrti matere). Izplačilo pa je v tem okviru vprašljivo, ker po izročilni bi morala mati izplačati hčer, ne brat.
Če pa mati ohrani lastništvo, pa ni nobene garancije, da bo hiša sploh v zapuščini.
Mogoče bi šla prodajna pogodba (sin odkupi od matere), lastništvo se prenese že sedaj, mati dobi služnost. Kupnino pa nato mati z izročilno pogodbo izroči hčeri, soglasje dajo vsi hčerini sorojenci; hkrati pa dogovor o tem, da se vrednosti hiše (in ustreznosti kupnine) ne izpodbijal. Možni so še kakšni zapleti, za katere nisem prepričana, da jih zna prav vsak notar prebroditi.
Meni je na prvo misel prišla ideja izročilne, ker OP nikjer ni rekel, da je nujno, da mama ostane še naprej lastnica. Enako kot v tvojem predlogu pride do prenosa lp. Mamo se lahko "zavaruje" z osebno služnostjo. Priznam, da izročilne z izplačilom še nisem delal, ampak načeloma ne vidim problema: mama izroči dediču A hišo, v zameno se A zaveže B plačati znesek D. Ker so inkludirani vsi dediči je izročilna veljavna, denarna odmena je pomojem dispozitivna in zato dopustna, istočasno menim, da ni problema, da se za mamo dogovori užitek. A misliš, da bi šlo?
Da bi mama hotela biti lastnica sem sklepala iz tega, da naj bi do prenosa hiše prišlo šele po njeni smrti.
Pri tvoji konstrukciji je problem v tem, da je za izročilno prikrit pravni posel, torej da brat od sestre odkupi nekaj, kar je predmet še neuvedene zapuščine, to pa je ničen dogovor. Zdaj če se ne bo nihče vtikal v to, bi lahko šlo skozi, ampak nikoli ne veš, kje se dobi kakšen dedičev dedič, ki mu pa ta situacija ne bo všeč in bo npr. zahteval iz zapuščine vračilo "izplačila" sestri, ker je to dejansko denar, ki ga je dal brat, ker bi ga morala dati mati, torej je šlo za posojilo ... Ostalo si verjetno lahko predstavljaš.
Tudi davčni vidik take izročilne pogodbe z odplačilom je lahko vprašljiv.
Vidim, da to sploh ni enostavna zadeva....če prav razumem, ni nič gotovo....kakorkoli se naredi, se vedno lahko najde nekdo, ki lahko zadeve uspešno izpodbije?
Ni nujno, da lastništvo preide šele po mamini smrti.
Najbolj poenostavljeno gre za to, da bi sestra že sedaj imela premoženje, ki bi ga sicer dobila po materini smrti. Brat je to pripravljen plačati.
Torej, kako izpeljati, da sestra dobi denar, brat pa hišo (takoj ali po smrti matere) - brez zapletov v prihodnosti?
Ni mi sicer najbolj všeč ta situacija, da že pred materino smrtjo delite njeno zapuščino (ker dejansko to je njena lastnina in lahko z njo počne kar hoče; dediči nimajo popolnoma nobenih pravic do tega premoženja, ne morejo niti pričakovati, da bi karkoli dobili), ampak ok.
Najbolj varna situacija glede na to, kar ste navedli: sin odkupi od matere po določeni ceni; hči kot sopogodbenik v tej pogodbi poda izjavo, da se strinja da je ta vrednost dejanska vrednost nepremičnine. Z izročilno pogodbo, h kateri da soglasje sin, mati na hčer prenese kupnino, ki ji je bila plačana za nepremičnino. Sin dobi nepremičnino takoj (za mater se lahko ustanovi služnost), sestra dobi denar takoj.
Ne delat tega sami. Pojdite k odvetniku. Mogoče bo lahko na konkretne podatke našel še bolj optimalno rešitev.
Ja, se strinjam, da je malo bizarno in prehitevanje...vendar, hči potrebuje denar, mati se strinja in ji želi pomagati, sin ima možnost in željo...speljati pa je potrebno pošteno in tako, da bodo vsi zadovoljni in varni, zadeva pa zaprta za v bodoče.
Se bo pa uredilo preko odvetnika, ker je očitno preveč nedorečenosti.
Me pa zanima še ena reč...ko sem ravno glede tega vprašanja malo brskala naokoli, sem naletela na trditev, da če nekdo za časa življenja razda "preveč" premoženja z darilnimi pogodbami priljubljenim dedičem, lahko ostali, prikrajšani dediči, po njegovi smrti zahtevajo, da se že razdeljeno vrne v dediščino....
Kako lahko potem trdimo, da nekdo prosto razpolaga s svojim premoženjem, če konec koncev njegova volja ne bo obveljala?
Nekdo je "nekdo" samo dokler je živ. Ko enkrat ni več živ, ni več nosilec pravic, zato tudi nima "volje".
Poleg tega je vsak lastnik, tudi ko je še živ, pri uživanju svoje lastnine omejen z dooooolgo vrsto predpisov (od davkov, pa recimo sosedskega prava (svojo nepremičnino mora uporabljati tako, da ne dela škdoe sosednji, ki ni njegova), če zapade v dolgove potem se mu lahko lastnina odvzame, možne so razlastitve v javnem interesu itd.). Skratka, lastnina ni neka absolutna, omejena pravica.
Dedno pravo pa poleg tega določa pravice nujnih dedičev. Glede na to, kako je pri nas nekoč bilo (kmetija, last očeta, na kateri so delali vsi otroci in prispevali k njeni ohranitvi), ne bi bilo pošteno da bi te osebe, ki so dejansko ustvarile to premoženje na koncu ostale brez vsega, ker bi npr. samo najstarejši sin vse podedoval. Podobno velja za družinske hiše ali stanovanja, kjer živi več generacij itd. Pač, zakonodajalec je (po mojem zelo pravilno) ocenil, da morajo biti vsi zapustnikovi potomci in njegov zakonec še dodatno varovani.
Pri odvetniku brat ali sestra naredita izročilno pogodbo (strinjati se mora mama kot lastnica), ki ima pravico do dosmrtnega življenja v hiši. Brat ali sestra pa drugemu izplača znesek, za katerega se skupno dogovorita. Ta, ki denar sprejme pa se z podpisom odpove dedovanju po smrti matere. Mati, brat in sestra se morajo podpisati in overovljena pogodba velja.
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
