Avtor Sporočilo
<  Izvršilno pravo  ~  Odškodnina
Objavi novo temo   Odgovori na to temo
PINCA
PrispevekObjavljeno: Pon 18 Jun, 2007 13:46  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Tor Maj 2005 13:18
Prispevkov: 43

Spoštovani


Imam zelo nenavaden primer in sicer


sem s.p. ko sem se potegovala za neko pogodbo me je bodočil dobavitelj zavrnil češ,da imam na računu blokado. Ker vem, da nimam nikakršnih dolgov in nisem v nobenem postopku sem stvar preverila na ajpes in ugotovila, da je res narok po nekem predlogu. Tožečo stranko sem pisno opozorila, da je ne poznam nikoli nisva nič sodelovala in, da mi naj predloži dokazila o morebitnem dolgu ni se odzvala. Sedaj me zanima kaj lahko storim ali sem upravičena do povzročene škode saj je odškodninski zahtevek do mene, ki pa ne obstaja javno objavljen. Moja domneva je, da je prišlo do napake.


Hvala za kakršno koli pomč.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
M_L_P
PrispevekObjavljeno: Pon 18 Jun, 2007 19:05  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Sre Jun 2007 23:40
Prispevkov: 1490

Najprej preverite pri pristojnem okrajnem sodišču (po kraju sedeža vašega s.p.-ja) ali je bila zoper vas dovoljena kakšna izvršba, kakšna izvršilna sredstva so bila dovoljena, ali in kako vam je bil sklep o izvršbi vročen, če vam ni bil, kako to da vam ni bil.

Šele ko boste imeli te podatke od sodišča, se bo lahko identificiralo "krivca" za nastalo situacijo in eventuelno odškodninsko odgovorno osebo.

Če zoper vas sodišče ni dovolilo sklepa o izvršbi, potem je vaša banka storila napako, ko je blokirala vaš račun - torej lahko zahtevate odškodnino od banke.

Če je bila zoper vas dovoljena izvršba, pa vam sklep o izvršbi ni bil vročen, potem gre za napako izvršilnega sodišča in lahko zahtevate obnovo postopka.

Če je bila zoper vas dovoljena izvršba in vam je bil sklep poslan, pa pošiljke niste dvignili, in so izpolnjeni pogoji, da šteje da vam je bil sklep vročen, potem ste za nastalo škodo odgovorni sami.

V vseh zgoraj naštetih primerih boste morali višino škode dokazati.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
JanezKovac
PrispevekObjavljeno: Pon 18 Jun, 2007 19:07  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Ned Feb 2006 22:57
Prispevkov: 416

Kaj pa naredit v primeru, da nekomu ni bil pravilno vročen sklep o izvršbi in je že postal pravnomočen. Kaj je bolje - vložiti ugovor po izteku roka in vrnitev v prešnje stanje ali zahtevati obnovo postopka. Sklep je sicer postal pravnomočen že pred več kot dvema letoma.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
M_L_P
PrispevekObjavljeno: Pon 18 Jun, 2007 19:23  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Sre Jun 2007 23:40
Prispevkov: 1490

Vrnitev v prejšnje stanje pride v poštev, ko je krivda za zamujeno pravno dejanje na strani stranke. Pri obnovi postopka (zaradi nevročitve odločbe) pa so razlogi izven vplivne sfere stranke. Gre torej za dve različni situaciji, ni mogoče izbirati med eno in drugo.

Rok za vrnitev v prejšnje stanje je 15 dni odkar je prenehal razlog za zamudo stranke (oziroma odkar je stranka zvedela za zamudo), maksimalno pa v 3 mesecih od dneva zamude. Če je postal sklep pravnomočen pred dvema letoma, ta možnost odpade.

Rok za obnovo postopka je 30 dni od dneva, ko je bila odločba vročena stranki (torej če sklep o izvršbi še ni bil vročen stranki, ta rok še ni potekel). Praviloma po 5 letih od pravnomočnosti odločbe ni mogoče več zahtevati obnove postopka, vendar to ne velja za primere po 2. točki 1. odstavka 394. člena Zakona o pravdnem postopku (nezakonita opustitev vročitve).

S praktičnega vidika pa se sprašujem, kako je uspelo sodišču, da ni vročil niti ene v serji odločb, ki so potrebne za realizacijo izvršbi (oziroma kako se je dolžnik uspel "izogniti" prejemu vseh sodnih sklepov).

Ponovno opozarjam na določbe 141. člena Zakona o pravdnem postopku (kaj se zgodi, če naslovnik noče sprejeti pošiljke):

Če vročitev po prejšnjem členu ni možna, se vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti njegovega prebivališča, na vratih oziroma v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na naslovu prebivališča pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku ter se podpiše.

Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo na vratih oziroma v hišnem ali izpostavljenem predalčniku puščeno obvestilo, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti.

O vročitvi, ki je bila opravljena na način, določen v tem členu, je treba obvestiti sodišče, ki je vročitev odredilo.



Če je odločba vročena na ta način, ni možnosti za vrnitev v prejšnje stanje oziroma obnovo postopka (razen če gre za odsotnost stranke nepretrgoma več kot 3 mesece - to pa ne pomeni začasno bivanje na drugem naslovu).
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
JanezKovac
PrispevekObjavljeno: Pon 18 Jun, 2007 21:33  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Ned Feb 2006 22:57
Prispevkov: 416

M_L_P je napisal/a:


S praktičnega vidika pa se sprašujem, kako je uspelo sodišču, da ni vročil niti ene v serji odločb, ki so potrebne za realizacijo izvršbi (oziroma kako se je dolžnik uspel "izogniti" prejemu vseh sodnih sklepov).


Preprosto upnik ni živel na tistem naslovu. Upnik je v predlog za izvršbo poleg stalnega naslova dolžnika izrecno napisal naj se pošiljke vročajo na njegov začasni naslov (na ta naslov je sodišče poslalo tudi sodbo, ki je bila v tem primeru zivršilni naslov) vendr je sodišče vseeno vse pošilje pošiljalo na stalen naslov, kjer dolžnik ni živel. Bi v tem primeru lahko šlo za nezakonito opustitev vročitve po 2. točki 1. odstavka 394. člena Zakona o pravdnem postopku?

Ugovor po izteku roka na sklep o izvršbi pa je seveda možen ne? Kaj lahko dolžnik z njim doseže, če mu sodišče ugodi in recimo izvršbe ne dovoli, medtem pa je ta vseskozi dejansko tekla?
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
finika
PrispevekObjavljeno: Pon 18 Jun, 2007 22:20  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Čet Mar 2007 13:17
Prispevkov: 319
Kraj: dolenjska

Glede vročevanja pisemskih pošiljk pravni osebi imam izkušnjo kako se elegantno izigrava vročitev.
Ko se je začela izvršba je bil naslov firme isti kot je bivališče direktorja.Na ta naslov je šel 1.sklep o izvršbi.Ker se je dolžnik pritožil stvar prevzame višje sodišče,kjer se običajno čaka ,da se pride na vrsto vsaj eno leto.In sedaj je čas za manever.
Dolžnik uradno spremeni naslov -sedež svoje firme in to predloži reg.sodišču. Ker Višje sodišče tega ne ve,pošilja vabila na prvotni naslov,tam pošte dolžnik ne dvigne,poštar pokriža -ni dvignil-in po zakonu se smatra kot da je in sodba postane pravnomočna.Sledi izvršba na podlagi izvršilnega naslova,blokada,praznenje računa.Tedaj je dolžnik v akciji in se pritoži zoper izvršbo,ker da sodba ni pravnomočna,KER NI BILA VROČENA PO ZAKONU-NA NASLOV,KJER JE SEDEŽ FIRME.In res se izkaže,da je naslov drugi,sodba se razveljavi in ste zopet na začetku.To traja 1-2 leti,sodba z isto vsebino je ponovno izdana,postane pravnomočna,greš zopet v izvršbo ,tedaj pa ugotoviš,da je račun prazen,posli se pa že pri PRVI izvršbi preselijo na vzporedno podjetje.
Uspeh dolžnika je zagotovljen in to samo zaradi izigravanja vročitve.

_________________
dokler molčiš si filozof
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
M_L_P
PrispevekObjavljeno: Pon 18 Jun, 2007 23:35  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Sre Jun 2007 23:40
Prispevkov: 1490

Upnik bi v tem primeru (v lastnem interesu, da bi onemogočil bodočo obnovo postopka) predlagal sodišču, da poizve, kje ima dolžnik prijavljeno stalno bivališče.

Če dolžnik dejansko živi drugje in tega nima prijavljenega, potem z obnovo postopka ne bo uspel (če sodišče pošilja vsa pisanja na naslov, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno bivališče, potem menim, da ne more iti za opustitev vročanja).

Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti v roku 8 dni od vročitve sklepa o izvršbi. Ugovor po izteku tega roka je omejen na dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev in so nastopila po izvršljivosti odločbe, mogoč pa je samo v primeru, če dolžnik brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. (Torej: če dolžnik ni prijavil svojega začasnega oziroma stalnega bivališča, potem je krivda na njegovi strani. Dejstvo je, da se lahko veljavno vroča pisanja na naslov, na katerem ima oseba prijavljeno stalno ali začasno bivališče.)

Če ugodi ugovoru po izteku roka, sodišče razveljavi sklep o izvršbi in vsa že opravljena izvršilna dejanja. To pomeni, da mora upnik vrniti tisto, kar je od dolžnika prejel oziroma je bilo dolžniku zarubljeno.




Finka: po novem Zakonu o sodnem registru (novela ZSReg-B) mora vsaka pravna oseba v register vpisati naslov, kamor se vročajo uradna pisanja (t.i. poslovni naslov). Če je vročeno na naslov, ki je vpisan v registru, potem ni izgovorov, da ni bilo vročeno.

Poleg tega je vsaka stranka v postopku dolžna sodišču sporočiti spremembo svojega naslova, če ga spremeni tekom postopka - v nasprotnem primeru velja vročitev na prvotni naslov za veljavno. Če je torej višje sodišče (oziroma prvostopenjsko sodišče - to vroča tudi sodbe višjih sodišč) vročilo drugostopenjsko sodbo na naslov, kjer je bil sedež družbe na začetku postopka (pa družba ni prijavila spremembe), potem je štela vročitev za veljavno.

Drugo vprašanje pa je, če je bil sklep o izvršbi vročen na sedež družbe, kakršen je bil napisan v sodbi, pa je bil dejansko kasneje spremenjen. Ker gre za nov postopek ni domneve, ki sem jo navedla zgoraj. Dejstvo je, da je upnik dolžan preveriti podatke dolžnika v registru preden vloži predlog za izvršbo. Če je bil sklep o izvršbi vročen na "star" naslov, je po mojem dejansko prišlo do nezakonite opustitve vročanja.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
finika
PrispevekObjavljeno: Tor 19 Jun, 2007 7:29  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Čet Mar 2007 13:17
Prispevkov: 319
Kraj: dolenjska

M_L_P je napisal/a:



Finka: po novem Zakonu o sodnem registru (novela ZSReg-B) mora vsaka pravna oseba v register vpisati naslov, kamor se vročajo uradna pisanja (t.i. poslovni naslov). Če je vročeno na naslov, ki je vpisan v registru, potem ni izgovorov, da ni bilo vročeno.

Poleg tega je vsaka stranka v postopku dolžna sodišču sporočiti spremembo svojega naslova, če ga spremeni tekom postopka - v nasprotnem primeru velja vročitev na prvotni naslov za veljavno. Če je torej višje sodišče (oziroma prvostopenjsko sodišče - to vroča tudi sodbe višjih sodišč) vročilo drugostopenjsko sodbo na naslov, kjer je bil sedež družbe na začetku postopka (pa družba ni prijavila spremembe), potem je štela vročitev za veljavno.


Drugo vprašanje pa je, če je bil sklep o izvršbi vročen na sedež družbe, kakršen je bil napisan v sodbi, pa je bil dejansko kasneje spremenjen. Ker gre za nov postopek ni domneve, ki sem jo navedla zgoraj. Dejstvo je, da je upnik dolžan preveriti podatke dolžnika v registru preden vloži predlog za izvršbo. Če je bil sklep o izvršbi vročen na "star" naslov, je po mojem dejansko prišlo do nezakonite opustitve vročanja.


Tudi jaz kot lajk sem nekako pričakovala,da je vse spremembe znotraj postopka potrebno sporočiti.Vendar višje sodišče,ki je vročalo na naslov,ki je veljal v začetku postopka je svojo sodbo razveljavilo,češ,da niso vročali po zakonu. To se je zgodilo leta 2003.Moj odvetnik ni temu nasprotoval,jaz pa tako in tako nisem vedela.

Kar se tiče vročanja druge izvršbe je bilo na naslov iz sodbe,torej napačno.
Sicer pa sem v samem postopku na višjem sodišču frapirana,saj višja sodnica,ki se izpostavlja na vseh seminarjih ,v svojem delu dela precejšnje napake.

_________________
dokler molčiš si filozof
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
M_L_P
PrispevekObjavljeno: Tor 19 Jun, 2007 10:10  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Sre Jun 2007 23:40
Prispevkov: 1490

Še vedno se mi zdi taka odločitev nenavadna. Morala bi videti sklep sodišča, da bi lahko kaj bolj konkretno odgovorila.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
JanezKovac
PrispevekObjavljeno: Tor 19 Jun, 2007 11:05  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Ned Feb 2006 22:57
Prispevkov: 416

M_L_P je napisal/a:
Upnik bi v tem primeru (v lastnem interesu, da bi onemogočil bodočo obnovo postopka) predlagal sodišču, da poizve, kje ima dolžnik prijavljeno stalno bivališče.

Če dolžnik dejansko živi drugje in tega nima prijavljenega, potem z obnovo postopka ne bo uspel (če sodišče pošilja vsa pisanja na naslov, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno bivališče, potem menim, da ne more iti za opustitev vročanja).

Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti v roku 8 dni od vročitve sklepa o izvršbi. Ugovor po izteku tega roka je omejen na dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev in so nastopila po izvršljivosti odločbe, mogoč pa je samo v primeru, če dolžnik brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. (Torej: če dolžnik ni prijavil svojega začasnega oziroma stalnega bivališča, potem je krivda na njegovi strani. Dejstvo je, da s lahko veljavno vroča pisanja na naslov, na katerem ima oseba prijavljeno stalno ali začasno bivališče.)

Če ugodi ugovoru po izteku roka, sodišče razveljavi sklep o izvršbi in vsa že opravljena izvršilna dejanja. To pomeni, da mora upnik vrniti tisto, kar je od dolžnika prejel oziroma je bilo dolžniku zarubljeno.






Kdo pa v tem primeru plača stroške že opravljenih dejanj? Pri tem je pomembno tudi to, da izvršilni naslov še ni bil izvršljiv, ker sodba, ki je predstavljala izvršilni nalov še ni bila izvršljiva, ker ni vsebovala roka do katerega bi moral dolžnik plačati stroške zapisane v v njej, sodišče pa ob prejemu predloga izvršbe prav tako ni določilo roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti kot mu to nalaga 21. člen ZIZ.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
M_L_P
PrispevekObjavljeno: Tor 19 Jun, 2007 14:03  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Sre Jun 2007 23:40
Prispevkov: 1490

Nalagate mi vedno nova dejstva, zaradi katerih se situacija korenito spreminja. Da bi vam kaj pametnega odgovorila bi morala videti celotno dokumentacijo.

Samo okvirno, kar se stroškov tiče: praviloma upnik založi vse stroške izvršilnega postopka, dolžnik pa je dolžan povrniti potrebne stroške za izvršbo (sem spadajo odvetniški stroški, sodna taksa, stroški izvršitelja, stroški eventuelne policijske pomoči pri delu izvršitelja...). Domnevam, da če se bo v postopku izkazalo, da je upnik dejansko preuranjeno vložil predlog za izvršbo (ko celotna sodba še ni bila izvršljiva (če je bilo na dodatni rok vezano samo plačilo stroškov, glavnica pa ne, potem šteje sodba v tem delu za izvršljiv), bo to štelo za nepotrebno procesno dejanje in stroške bo moral kriti upnik.

Če pa se bo izkazalo, da je bil ugovor neutemeljen (recimo v primeru, da je upnik dolžnika z opominom (izven izvršilnega postopka) pozval naj plača - kar šteje, da je bil določen rok za plačilo), potem bo moral dolžnik plačati stroške opravljenih in razveljavljenih izvršilnih dejanj.

Sicer drži, da mora sodišče zavreči predlog na podlagi (še) neizvršljive odločbe, vendar če tega ne stori, pa nihče ne ugovarja, potem bo sklep o izvršbi postal pravnomočen (vsakdo mora pač poskrbeti za uveljavljanje svojih pravic). In preden vsi bralci poskočite, da kakšna država je pa zdaj to, naj omenim, da ima državno tožilstvo pravico vložiti izredno pravno sredstvo (to pomeni da ga je mogoče vložiti že po pravnomočnosti odločbe) zahteve za varstvo zakonitosti, če meni, da so bile v postopku podane določene kršitve materialnega oziroma procesnega zakona. Pobudo tožilstvu za vložitev te zahteve bi lahko dal tudi dolžnik.


In še kratek povzetek:

- če dolžnik ni ustrezno prijavil spremembe svojega bivališča, bo ugovor po poteku roka zavrnjen, če je bila odločba vročena v skladu z 144. členom ZPP

- če je dolžnik ustrezno prijavil spremembo, pa odločba ni bila vročena zaradi nezakonitega postopanja sodišča, potem bo ugovor po preteku roka dovoljen - kar pomeni, da ga bo sodišče vsebinsko preučilo in storilo naslednje:

1. ugovor kot neutemeljen zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi

ali

2. ugovoru ugodilo, razveljavilo opravljena izvršilna dejanja in glede na vsebino ugovora:

a. ali razveljavilo sklep o izvršbi (v tem primeru upnik sam nosi vse stroške razveljavljenih rubežev, vrniti mora prejeto in povrniti dolžniku njegove potrebne stroške)

b. ali razveljavilo sklep o izvršbi in predlog zavrglo (to pride v poštev v primeru prezgodnjega predloga - ko odločba še ni izvršljiva; v tem primeru upnik nosi stroške razveljavljenih rubežev, povrniti mora dolžnikove potrebne stroške)

c. ali pa zadevo prepustilo v reševanje v pravdni postopek; v tem postopku lahko sodišče odloči, da je zahtevek upnika utemeljen (v tem primeru bo moral dolžnik kriti vse stroške izvršilnega postopka, vključno s stroški razveljavljenih izvršilnih dejanj, in vse stroške pravdnega postopka) ali pa da ni utemeljen (v tem primeru mora upnik kriti vse dolžnikove izvršilne in pravdne stroške)


In prosim, če mi boste še naprej navajali nova dejstva, ali mi predstavljali odločitve sodišča, ki niso v skladu z zgornjimi principi, potem vedite, da obstaja kup podrobnosti, ki situacijo temeljito spremeni in nalaga sodišču povsem drugačno postopanje. Vseh možnih situaciji ne morem opisati in oceniti. Če sodišče v kakem od vam znanih primerov ni ravnalo točno po zgornjih principih, potem še ne pomeni, da je naredilo kaj narobe.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
JanezKovac
PrispevekObjavljeno: Tor 19 Jun, 2007 14:32  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Ned Feb 2006 22:57
Prispevkov: 416

Upam, da nisme preveč zapletel ztadeve. Poleg tega je to temo od nekoga drugega in mi naj oprosti.

Šlo je za sodbo iz leta 2001, ki jo je sodišče izdalo zaradi domnevne razžlitve časti. Poleg sodbe je izdalo še poseben sklep, s katerim je določilo plačilo stroškov (nagrada odvetnika, ipd.), ki jih mora odbolženi plačati tožniku, ni pa določilo roka do kdja mora to narediti. Tožnik je zato leta 2002 brez poziva dolžniku vložil predlog za izvršbo, ki ga je sodišče, tudi zato, ker je dolžnik pošto dobival na napačen naslov, da bi po 21. členu ZIZ v njem tudi določilo rok za prostooljno izpolnite obveznosti, dovolilio. Ker je dolžnik za to šele po petih letih izvedel da zoper njega teče izvršba letih je zdaj vložil ugovor po izteku roka na sklep o izvršbi.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
M_L_P
PrispevekObjavljeno: Tor 19 Jun, 2007 18:18  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Sre Jun 2007 23:40
Prispevkov: 1490

Dejstvo je, da je potem že sklep o stroških v nasprotju z ZPP, ker ne vsebuje paricijskega roka (= roka za prostovoljno izpolnitev), ki za denarne obveznosti znaša 15 dni.

V tem primeru bi moralo izvršilno sodišče določiti paricijski rok po 21. členu ZIZ. Vendar pozor: če v odločbi ni paricijskega roka in če ga izvršilno sodišče ne postavi to NE pomeni, da sodna odločba sama po sebi ni listina, na podlagi katere je mogoče dovoliti izvršbo. (V nasprotnem primeru, če se torej postavimo na stališče, da sodna odločba, ki nima parciijskega roka, ni izvršilni naslov, potem 2. odstavek 21. člena ZIZ ni smiselen: če ni izvršilnega naslova, potem se tudi izvršilni postopek ne more začeti in sodišče nima nobenega postopka v katerem bi določilo rok za izpolnitev.) Če bo sodišče ugotovilo, da je dolžnik upravičen vložiti ugovor po izteku roka (če je torej pravilno prijavil spremembo bivališča), potem bo ugovor sprejelo v vsebinsko obravnavo. Potem bo najverjetneje razveljavilo sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja, vendar bo hkrati izdalo nov sklep o izvršbi, v katerem bo določilo paricijski rok.

Kako je v tem primeru s stroški pa res ne bi vedela. Stroškov izvršilnih dejanj zagotovo ne bi bil dolžan kriti dolžnik. Hkrati pa ZIZ ne določa, da bi moral upnik predlagati, da sodišče določi paricijski rok - dikcija je taka, da mora sodišče to storiti, ne glede na predlog. Na to bo moral odgovoriti nekdo, ki je bolj pameten kot jaz
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
JanezKovac
PrispevekObjavljeno: Tor 19 Jun, 2007 19:55  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Ned Feb 2006 22:57
Prispevkov: 416

M_L_P je napisal/a:
Dejstvo je, da je potem že sklep o stroških v nasprotju z ZPP, ker ne vsebuje paricijskega roka (= roka za prostovoljno izpolnitev), ki za denarne obveznosti znaša 15 dni.

V tem primeru bi moralo izvršilno sodišče določiti paricijski rok po 21. členu ZIZ. Vendar pozor: če v odločbi ni paricijskega roka in če ga izvršilno sodišče ne postavi to NE pomeni, da sodna odločba sama po sebi ni listina, na podlagi katere je mogoče dovoliti izvršbo. (V nasprotnem primeru, če se torej postavimo na stališče, da sodna odločba, ki nima parciijskega roka, ni izvršilni naslov, potem 2. odstavek 21. člena ZIZ ni smiselen: če ni izvršilnega naslova, potem se tudi izvršilni postopek ne more začeti in sodišče nima nobenega postopka v katerem bi določilo rok za izpolnitev.) Če bo sodišče ugotovilo, da je dolžnik upravičen vložiti ugovor po izteku roka (če je torej pravilno prijavil spremembo bivališča), potem bo ugovor sprejelo v vsebinsko obravnavo. Potem bo najverjetneje razveljavilo sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja, vendar bo hkrati izdalo nov sklep o izvršbi, v katerem bo določilo paricijski rok.


No sej točno to bi rad dolžnik dosegel.
Pa še samo eno vprašanje. A je po vašem mnenju smiselno, da dolžnik zaradi domnevno napačnega vročanja vloži zahtevo za obnovo ali je dovolj postopka ali zadostuje že ugovor po izteku roka, ki je že vložen in je po zavrnitvi na prvi stopnji v obravnavi na Višjem sodišču?
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
M_L_P
PrispevekObjavljeno: Tor 19 Jun, 2007 22:03  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Sre Jun 2007 23:40
Prispevkov: 1490

Dosti je odvisno od tega, kako bo odločilo višje sodišče.

Obnova postopka po 2. točki 1. odstavka 394. člena ZPP je možna v primeru, če stranki zaradi nezakonitega postopanja sodišča ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. 1. odstavek 395. člena ZPP pa pravi, da obnova postopka ni mogoča iz razloga, ki ga je predlagatelj neuspešno uveljavljal v prejšnjem postopku. Če torej višje sodišče zavrne ugovor, ker ni izkazano napačno postopanje glede vročitve, potem dolžnik ne bo mogel vložiti predloga za obnovo postopka. Če pa višje sodišče ugotovi, da ugovor ni utemeljen iz kakega drugega razloga, potem možnost vložitve predloga za obnovo postopka obstaja.

Dokler višje sodišče ne odloči, ni mogoče vložiti predloga za obnovo postopka - ugovor po izteku roka je namreč redno pravno sredstvo, obnova postopka pa izredno. Izredna se lahko uporabi šele potem, ko so izčrpana redna pravna sredstva.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas

Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
Stran 1 od 2
Pojdi na stran 1, 2  Naslednja
pravniki.info Seznam forumov  ~  Izvršilno pravo

Objavi novo temo   Odgovori na to temo


 
Pojdi na:  

Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu