Lepo bi prosil za pomoč pri naslednjem vprašanju. Če nekdo več let hrani svoje stvari pri prijatelju ali sorodniku v njegovem stanovanju, s čimer se je moral več kot očitno strinjati tudi lastnik, nato pa lastnik zahteva, da se stvari izseli, ali zakon morda določa v kolikšnem času je potrebno to storiti? Je lastnik stvari kakorkoli zaščiten pred tem, da se le te znajdejo na pločniku takoj naslednji dan?
Samo to, da lastnik dopušča hrambo stvari v svoji nepremičnini, še ne pomeni, da je to dolžan dopuščati še naprej. Ni mogoče domnevati, da če lastnik ni prepovedal hrambe stvari, da se je strinjal s tem, da se te tam hranijo.
Če nekdo hrani stvari pri sorodniku ali prijatelju, ne pomeni, da jih hrani pri lastniku stvari. Dokler ima tak sorodnik ali prijatelj pravni naslov za uporabo nepremičnine (npr. najemna pogodba, vknjižena osebna služnost itd.), potem ta sorodnik ali prijatelj odloča, kaj se lahko počne s to nepremičnino. (Lastnik s tem, ko sklene najemno pogodbo ali ustanovi služnost privoli v to, da bo njegovo lastništvo omejeno v okviru te pogodbe. Če pa je npr. v pogodbi navedeno, da sme nepremičnino uporabljati samo najemnik za lastne potrebe, potem najemnik krši pogodbo s tem, da tam hrani tuje stvari, in lastnik lahko zahteva takojšnjo odstranitev.) Kakor hitro tak prijatelj ali sorodnik izgubi pravni naslov za uporabo nepremičnine, je dolžan nepremičnino vrniti lastniku v takem stanju, ko je bila ob sklenitvi pogodbe, če v pogodbi ni drugače dogovorjeno - praviloma prosto stvari in oseb. Tako da je obveznost takega sorodnika ali prijatelja, da takrat, ko se odseli, iz nepremičnine odstrani tudi stvari, ki jih je tam hranil za vas. Če tega ne stori, ga lahko lastnik toži za povračilo stroškov izpraznitve in za škodo.
Skratka, če lastnik stvari nima z lastnikom nepremičnine nobene pogodbe, potem se bodo stvari znašle na cesti. Lastnik stvari je dolžan v tem primeru lastniku nepremičnine povrniti stroške za prestavitev stvari iz nepremičnine ven. Lastnik nepremičnine pa jih lahko tudi na stroške lastnika stvari uskladišči pri ustreznem ponudniku - lastnik stvari je dolžan nositi vse stroške takega uskladiščenja, vključno s prevozom stvari na to lokacijo. Lastnik nepremičnine lahko tudi zaračuna lastniku stvari uporabnino za uporabo nepremičnine (na način, da se tam hranijo stvari) za čas, ko so stvari shranjene v nepremičnini brez pravnega naslova.
Hvala za odgovor. Če torej prav razumem, ni nobenega roka? Tisti moment, ko se lastnik odloči, da morajo stvari iti, jih lahko postavi na cesto? Torej stvari, ki niso njegova last.
Hvala za informacije. Če ste tako prijazni in mi naklonite še malo časa, bi vprašanje malo razširil. Vzemimo enak osnovni primer ampak upoštevajmo še naslednje (tokrat navajam dva povsem ločena primera):
Primer 1:
Lastnik stvari ima na nepremičnini prijavljen stalni naslov (začasnega drugje) in je do pred kratkim tam tudi živel. Še vedno pa velja, da ni lastnik nepremičnine niti nima nobene pogodbe o užitku, uporabi ali česa podobnega.
Primer 2:
Lastnik stvari je delni lastnik nepremičnine in v njej tudi živi, vendar je s pogodbo določeno, kateri deli stavbe mu pripadajo in v teh tudi živi. Vendar pa se stvari, po katerih sprašujem v tej temi nahajajo tudi v drugih delih stavbe. (Da se še malo zakomplicira: lastnik stvari ima na tej nepremičnini začasni naslov, stalnega pa drugje. - čisto nepovezano s primerom 1 zgoraj)
To kaj spremeni situacijo? Ima lastnik stvari kot delni lastnik nepremičnine (ali pa morda kot nekdo s stalnim prebivališčem na nepremičnini) kako podlago v sodnem varstvu posesti (motenje posesti)? Kaj pa kot nekdo s stalnim naslovom?
In morda še logično nadaljnje vprašanje: Ali lahko lastnik nepremičnine samovoljno in samostojno odjavi stalno prebivališče osebi, ki živi drugje in ima tam tudi prijavljeno začasno prebivališče?
Kot sem na tem forumu že večkrat ponovila, dejstvo, da ima nekdo nekje prijavljeno stalno bivališče tej osebi ne daje popolnoma nikakršnih pravic do nepremičnine, kjer ima prijavljeno bivališče. Gre namreč za ravno obratno situacijo: nekdo ima lahko nekje prijavljeno stalno bivališče, samo če (in dokler) je to volja lastnika. Ta volja lastnika se lahko izkazuje tako, da je lastnik sklenil npr. najemno pogodbo, pogodbo o ustanovitvi služnosti ali pa preprosto dal soglasje, da se bivališče tam prijavi. Tako soglasje lahko lastnik v vsakem trenutku prekliče.
Primer 2:
Lastnik stvari mora poskrbeti, da izpolnjuje pogodbo, s katero je bil dogovorjen način uporabe solastne nepremičnine. To pomeni, da ne sme svojih stvari puščati v drugih delih nepremičnine, ker s tem krši pogodbo. Tudi v tem primeru nima stalno/začasno bivališče nobene zveze s pravicami lastnika.
(So)lastnik nepremičnine lahko (v obeh primerih) zahteva tudi preko sodišča odstranitev stvari iz nepremičnine. Podlaga je lastninska pravica, ki je "močnejša" od (motenja) posesti. (So)lastnik lahko za čas, ko so stvari v njegovi nepremičnini brez pravne podlage zahteva odškodnino.
Na kratko:
- Dejstvo prijave začasnega/stalnega bivališča na pravice lastnika nepremičnine ne vpliva. Kdor želi bivališče prijaviti potrebuje soglasje lastnika ali pogodbo z lastnikom (npr. najemno pogodbo). Lastnik lahko soglasje kadarkoli prekliče, če mu pogodba tega ne prepoveduje.
- Da se v nepremičnini lahko hrani stvari mora imeti lastnik stvari pravni temelj za uporabo nepremičnine. Nepremičnino lahko uporablja oseba, ki ima za to pravni temelj. To je lahko:
-- Solastniški delež. V tem primeru se solastniki dogovorijo (soglasno!), kako se nepremičnina uporablja. Sprememba dogovora je mogoča preko sodišča, če so za to podani razlogi (npr. če način uporabe povzroča škodo nepremičnini kot celoti).
-- Najemna pogodba.
-- Služnostna pogodba.
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
