Avtor Sporočilo
<  Dedno pravo  ~  Napotitev dediča na tožbo
Objavi novo temo   Odgovori na to temo
suha
PrispevekObjavljeno: Tor 02 Jun, 2020 17:27  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Pon Mar 2012 12:48
Prispevkov: 30

Oporoke ni, dediča sta dva. Izločitveni deleži so vloženi v spis in so po vrednosti približno enaki od obeh dedičev. Katerega dediča sodišče potemtakem napoti na tožbo? Po mojem mnenju oba.... Nekateri govorijo da samo enega....

Ima kdo izkušnje s to situacijo?
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
M_L_P
PrispevekObjavljeno: Tor 02 Jun, 2020 23:16  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Sre Jun 2007 23:40
Prispevkov: 1616

Kaj je to izločitveni delež?

Odvisno od tega, o katerem vprašanju teče spor, je tudi koga bo sodišče napotilo na pravdo. Običano napoti tistega dediča, ki zatrjuje manj verjetno dejstvo.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
suha
PrispevekObjavljeno: Sre 03 Jun, 2020 8:03  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Pon Mar 2012 12:48
Prispevkov: 30

Ok. Enega dediča sodišče napoti na pravdo. A tistemu drugemu se pa potem "bolj verjetno dejstvo" kar avtomatsko prizna, brez vsakega dokazovanja?
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
M_L_P
PrispevekObjavljeno: Sre 03 Jun, 2020 11:04  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Sre Jun 2007 23:40
Prispevkov: 1616

Odvisno od tega, ali gre za situacijo, ko en dedič neko dejstvo zatrjuje, drugi pa ga zanika (ali glede istega vprašanja zatrjuje nekaj drugega); ali pa gre za to, da vsak dedič zatrjuje svoje dejstvo, ki ga drugi zanika. Torej ali je pravo eno vprašanje, ali več vprašanj.

V prvem primeru napoti na pravdo tistega, za katerega meni, da zatrjuje manj verjetno dejstvo. Če v pravdi ne uspe, pomeni, da dejstva ni uspel dokazati, kar je pomeni, da je res to, kar zatrjuje tisti, ki glede istega dejstva ni bil napoten na pravdo.

V drugem primeru pač glede vsakega posameznega dejstva/vprašanja sodišče oceni, koga napotiti na pravdo.

Prvi primer je recimo to, ko dedič A zatrjuje, da v zapuščino spada pokojnikov avto, dedič B pa zatrjuje, da ne spada. Če obstaja prometno dovoljenje na ime pokojnega, bo sodišče napotilo na pravdo B-ja (manj verjetno da avto ni pokojnikov); če je prometno dovoljenje na nekoga tretjega (manj verjetno da avto je pokojnikov) pa bo na pravdo napotilo A-ja.

Drugi primer je, ko dedič A zatrjuje, da v zapuščino spada pokojnikov avto, B to zanika; B pa zatrjuje da v zapuščino spada pokojnikov traktor, A pa to zanika. To sta ločeni vprašanji. Možne napotitve pa so naslednje:
- prometno od avta ja na pokojnika, prometno od traktorja je na pokojnika - na pravdo napoti B ja glede avta in A-ja glede traktorja
- prometno od avta je na pokojnika, prometno od traktorja ni - na pravdo napoti B-ja glede avta in B-ja glede traktorja
- prometno od avta ni na pokojnika, prometno od traktorja je - na pravdo napoti A-ja glede avta in A-ja glede traktorja
- prometno od avta ni na pokojnika, prometno od traktorja ni - na pravdo napoti B-ja glede avta in A-ja glede traktorja.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
suha
PrispevekObjavljeno: Sre 03 Jun, 2020 12:29  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Pon Mar 2012 12:48
Prispevkov: 30

Hvala za odgovor.

Seveda prihaja do trditev in zanikanj dedičev.

Moje vprašanje pa se pa bolj nanaša na to, da npr. prvi dedič trdi, da je vlagal v zapustnikovo nepremičnino. Vložek bi moral biti po njegovem izločen iz zapuščine. Drugi dedič zanika vlaganje prvega dediča. Drugi dedič pa npr. trdi, da je skrbel za zapustnika in si zato zasluži denarno nadomestilo, npr. v obliki sredstev na TRR računu, ki jih je zapustil zapustnik ali v večjem deležu nepremičnine. Po mojem mnenju bi moralo za taki dve trditvi sodišče oba dediča napotiti na vsak svojo pravdo, tako kot ste napisali v prvi možnosti: "- prometno od avta ja na pokojnika, prometno od traktorja je na pokojnika - na pravdo napoti B ja glede avta in A-ja glede traktorja"

Torej prvega dediča bo sodišče napotilo na pravdo da bo dokazoval vlaganje v nepremičnino, drugega dediča pa bo napotilo na pravdo kjer bo dokazoval skrb za zapustnika.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
M_L_P
PrispevekObjavljeno: Sre 03 Jun, 2020 13:08  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Sre Jun 2007 23:40
Prispevkov: 1616

Skrb za zapustnika je bolj tako-tako kot podlaga. Tu so različne variante.

Če za preživljanje obstaja pogodba, potem bo sodišče napotilo na pravdo dediča, ki zatrjuje, da je preživljanje neutemeljeno.

Če gre za preživljanje, ki ga je dal otrok zapustnika, drugi dedič pa je tudi otrok zapustnika, gre tu za vprašanje dolžnosti preživljanja. Če je bil en dedič dolžan preživljati zapustnika (na podlagi zakona), potem lahko zahteva od drugih otrok zapustnika, da mu povrnejo tisti del preživljanja, ki bi ga morali zagotoviti že prej. To pa ni zahtevek do zapuščine, ampak zahtevek do drugih dedičev. Sodišče tega v zapuščini ne sme obravnavati in odloči, kot da preživljanja ni bilo. Dedič, ki je preživljal, pa nato povsem ločeno toži ostale dediče na povračilo. Izjemno pogosto in izjemno napačno je stališče, da otrok, ki preživlja starše, pridobi zaradi tega pravico, da dobi iz zapuščine več.

Če gre za preživljanje, ki ga otrok ni bil dolžan dajati (torej ni zakonske obveznosti in ni pogodbene obveznosti), potem šteje za darilo dediča zapustiku. Dedič ne more zahtevati povračila tega darila v smislu, da zahteva večji delež iz zapuščine.


Tudi vlaganje ni tako zelo enostavno.

Če je obstajala pogodba med zapustnikom in dedičem-investitorjem, da z investicijami dedič pridobi (so)lastninsko pravico, potem lahko zahteva izločitev nepremičnine (ali dela) iz zapuščine še preden pride do vprašanja dedovanja.

Će takega dogovora ni ima do zapuščine terjatev, ki pa se tudi obravnava pred vprašanjem dedovanja. Če lahko dokaže soglasje zapustnika k investicijam ima pravico do povračila vrednosti, za katero so investicije povečale vrednost nepremičnine, in potrebne investicije za vzdrževanje (ne pa za tekočo uporabo). Če soglasja ne mored okazati, potem ima pravico samo do povračila stroškov, ki so bili nujni, da se nepremičnina ohrani (npr. če je bil v prvem nadstropju lesen pod, ki je preperel, pa je naredil betonsko ploščo, potem ima pravico samo do stroška, ki bi bil potreben, da zamenja preperele deske in grede, ne glede na to, da je naredil betonski tlak).

Potem so še tu vprašanja zastaranja, pa vprašanja investicij po zakonu, ki je veljal do 2003, pa vprašanja uporabnine, pa še in še in še.

Že iz tega, kar ste povedali, sklepam, da bosta oba dediča naslednjih petnajst let presedela na sodišču in zapravila več, kot je vredna vsa zapuščina, ki bo medtem propadla.

To sicer ni namenjeno samo vam, ampak vsem, ki berejo ta forum. Vem, da se ponavljam, ampak:

NAJPREJ SKLENITE POGODBO O PREŽIVLJANJU S STARŠI, POTEM JIH ZAČNITE PREŽIVLJATI.

NAJPREJ SKLENITE POGODBO O INVESTIRANJU V NEPREMIČNINO STARŠEV, K POGODBI PRITEGNITE VSE BRATE IN SESTRE, ŠELE NATO ZAČNITE VLAGATI.

NAJPREJ SKLENITE DEDNI DOGOVOR, POTEM ZAČNITE UPORABLJATI IN VZDRŽEVATI NEPREMIČNINE, KI SO V LASTI STARŠEV.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
suha
PrispevekObjavljeno: Sre 03 Jun, 2020 13:25  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Pon Mar 2012 12:48
Prispevkov: 30

V začetnem sporočilu sem, zapisal, da so očitki po vrednosti približno enaki, tako, da bi se zadeva zlahka poravnala in zaključila kaj hitro....

Iz vašega sporočila sem torej razbral, da bo vsak dedič napoten na svojo pravdo. En npr. za dokazovanje vlaganja, drug za skrb. Samo to me pravzaprav zanima.

Namreč očitno je, da prihaja do razumevanja udeležencev v postopku, da bo samo en dedič napoten na pravdo in to tisti, za katerega je "manj verjetno, da ima prav". Drugi dedič pa bo s svojim zahtevkom kar avtomatsko uspel. Npr. skrb je težje dokazljiva, zato bo ta dedič napoten na pravdo. Drugi, ki dokazuje vlaganje pa mu bo to kar avtomatsko priznano. Zdi se mi da ravno zaradi takega razumevanja ne pride do poravnave iz prvega odstavka.

Seveda pa je potem tudi na posameznem dediču, če se bo za tožbo odločil, ko bo na njo s strani sodišča napoten.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
M_L_P
PrispevekObjavljeno: Sre 03 Jun, 2020 13:54  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Sre Jun 2007 23:40
Prispevkov: 1616

Saj prav to vam skušam dopovedati - da glede na to, kar ste napisali, sploh ni jasno, koga bo sodišče napotilo na pravdo in ali sploh bo koga napotilo.


Zahtevke je mogoče medsebojno poravnati samo, če sta upnik in dolžnik enaka. Višina zahtevkov je sama po sebi zadnja stvar, ki je kakorkoli važna.

Zahtevek iz preživljanja je lahko zahtevek do zapuščine ali do drugega dediča. Če gre za zahtevek enega dediča do drugega dediča, tega ni mogoče pobotati s terjatvijo, ki jo ima drugi dedič do zapuščine - ker ne gre za identične dolžnike. Narobe domnevate, da gre vedno za razmerja med dediči.

Deduje se namreč samo to, kar je bilo v lasti zapustnika. Če je zapustnik (sedaj zapuščina) imel dolgove, potem se prej, preden se sploh karkoli deduje, ugotovi, kakšni so dolgovi do zapuščine in se iz zapuščinske mase poplačajo upniki.

Če ZAPUSNIK dolguje povračilo za preživljanje preživljalcu (ne glede na to ali je dedič ali ne), potem se najprej zapuščina zmanjša za ta znesek. To je mogoče samo, če obstaja pogodbena zaveza zapustnika, da bo povrnil preživljanje (npr. pogodba o dosmrtnem preživljanju).

Če ZAPUSTNIK dolguje povračilo investicij investitorju (ne glede na to, ali je investitor dedič ali ne), potem se najprej iz zapuščine plača vrednost teh investicij. Tudi tu mora obstajati pogodbena ali zakonska obveznost povračila. Podobno, če ZAPUSTNIK dolguje solastniški delež na nepremičnini (ker se je k temu zavezal s pogodbo, v zameno za investicije), se najprej ta delež izloči iz zapuščine.

V obeh primerih se iz zapuščine torej najprej poplača UPNIKE ZAPUŠČINE (kar nima nobene zveze z dedovanjem; ni vsak upnik zapuščine dedič in ni vsak dedič upnik zapuščine). Dolžnik je v teh primerih ZAPUŠČINA, ne drugi dedič (to pomeni med drugim tudi, da če v zapuščini ni dovolj sredstev za plačilo, dedič ni dolžan odplačati dolga iz svojega premoženja). Te terjatve sodišče v zapuščinskem postopku obravnava, in glede njih lahko pride tudi do napotitev na pravdo.

Šele kar ostane, potem, ko so upniki zapuščine poplačani, se deduje. Dediči so med sabo v razmerju samo glede te razlike. Če pride do spora o višini deležev (npr. en dedič zatrjuje, da drug dedič ni otrok zapustnika in zato mu ne pripada delež), potem lahko pride do napotitev na pravdo.

Za druge terjatve, kjer so sicer udeležene osebe, ki so hkrati (slučajno) tudi upniki zapuščine ali dediči, pa sodišče v zapuščinskem postopku ni pristojno. O tem ne razpravlja, ni napotitev, ampak sodišče odloči, kot da te terjatve ne obstajajo. Upniki/dolžniki iz teh terjatev nato razmerja rešujejo med sabo, ko je postopek že končan in dedovanje izvedeno. Pod te druge terjatve spada npr. vse preživljanje, ko se zapustnik ni izrecno zavezal, da ga bo povrnil, ali ko ne obstaja zapustnikova zakonska dolžnost, da jih povrne; vse investicije v zapustnikove nepremičnine, ko se zapustnik ni zavezal k njihovemu povračilu ali plačilu (v denarju ali v zameno za solastniški delež) ali ko ne obstaja zapustnikova zakonska obveznost, da to stori.

Bolj jasno kot tako, vam ne morem napisat. Če vam "na prvo žogo" ni jasno, potem preberite večkrat, dokler vam ne bo.



Sodišče sicer lahko dovoli, da dediči sklenejo prostovoljno poravnavo tudi glede zahtevkov, kjer zapuščina ni upnik/dolžnik, ampak če prostovoljne poravnave ni, potem sodišče ne sme urejati razmerji med dediči, ki se ne tičejo zapuščine (torej terjatve/obveznosti iz regresa/verzije zaradi zakonitega preživljanja).

Ni torej nujno, da bo sodišče dediča, ki zatrjuje preživljanje, sploh napotilo na pravdo. Lahko bo štelo, da ne gre za njegovo terjatev do zapuščine ampak do drugega dediča, kar se ne more uveljavljati v zapuščinskem postopku in bo zahtevek "ignoriralo". Posledično glede tega na pravdo ne bo napotilo ne enega ne drugega dediča, ampak se bo to vprašanje reševalo posebej, po koncu zapuščinskega postopka, ko (če) bo dedič-preživljalec vložil posebno tožbo.

Torej - povsem mogoče je, da bo napoten na pravdo samo dedič, ki zatrjuje investicije, trditev dediča, ki zatrjuje preživljanje, pa bo sodišče zavrnilo, ne da bi jo vsebinsko obravnavalo, ker so po naravi take, da se ne smejo obravnavati v okviru zapuščinskega postopka. Dediča bosta dedovala, kot da preživljanja ni bilo, potem pa ajde deset let pravdanja, da se zmenita, kdo in koliko je bil dolžan preživljati starša.

Odvisno od temelja zatrjevanih investicij in preživljanja, od pravne narave dokazov, si lahko teoretično zamislim vse možne scenarije - tudi take da brez napotitve sodišče prizna investicije, ne preživljanja, ali obratno, ali zavrne oboje, ali prizna oboje, ali napoti enega dediča, ali oba, ali nobenega.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas

Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
Stran 1 od 1
pravniki.info Seznam forumov  ~  Dedno pravo

Objavi novo temo   Odgovori na to temo


 
Pojdi na:  

Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu